Rom 15 | SloChraska | STEP | Dolžni pa smo mi, ki smo močni, nositi slabosti slabotnih in ne samim sebi pogodu delati.

Romans 15

15. Poglavje

1 Dolžni pa smo mi, ki smo močni, nositi slabosti slabotnih in ne samim sebi pogodu delati. 2 Vsak izmed vas bodi bližnjemu pogodu, v dobro, za njegov napredek. 3 Kajti tudi Kristus ni sebi pogodu storil, temuč kakor je pisano: „Zasramovanje tistih, ki so tebe zasramovali, je zadelo mene“. 4 Karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk, da imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje. 5 A Bog potrpežljivosti in tolažbe vam daj ene misli biti med seboj po Kristusu Jezusu, 6 da enodušno, z enimi usti slavite Boga in Očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa. 7 Zato sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, Bogu v slavo. 8 Pravim namreč, da je Kristus postal služabnik obreze zavoljo resnice Božje, da bi potrdil obljube, dane očetom, 9 pogani pa da zavoljo usmiljenja proslavljajo Boga, kakor je pisano: „Zato te bom pripoznaval med pogani in imenu tvojemu prepeval“. 10 In zopet pravi: „Veselite se, pogani, ž njegovim ljudstvom“. 11 In zopet: „Hvalite Gospoda, vsi pogani, in slavite ga, vsa ljudstva“. 12 In zopet Izaija pravi: „Pride korenina Jesejeva in on, ki vstane, da gospoduje poganom; vanj bodo upali pogani“. 13 Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da ste prebogati v upanju, v moči svetega Duha. 14 Prepričan sem pa, bratje moji, tudi jaz sam za vas, da ste tudi vi sami polni dobrote, napolnjeni vsakega znanja, sposobni tudi drug drugega opominjati. 15 Pa sem vam po nekoliko drzneje pisal, da vam oživim v spominu to, kar že veste, zaradi milosti, ki mi jo je dal Bog, 16 da bi bil služabnik Kristusa Jezusa za pogane, opravljajoč sveto službo evangelija Božjega, da postane daritev poganov prijetna, posvečena v svetem Duhu. 17 Imam se torej s čim hvaliti v Kristusu Jezusu v tem, kar zadeva Boga. 18 Kajti ne drznem se govoriti kaj, česar ni napravil Kristus po meni za izpreobrnjenje poganov k poslušnosti, z besedo in z dejanjem, 19 v moči znamenj in čudežev, v moči svetega Duha; tako da sem od Jeruzalema in po sosednjih krajih tja do Ilirije povsod razširil evangelij Kristusov; 20 pri tem pa mi je bilo najbolj do tega, da ne oznanjam evangelija tam, kjer se je že imenoval Kristus, da bi ne zidal na tuji podlagi, 21 marveč kakor je pisano: „Katerim se ni oznanilo o njem, bodo videli, in kateri niso slišali, bodo razumeli“. 22 To me je tudi najbolj oviralo, da nisem prišel k vam. 23 Sedaj pa, ko mi ni več mesta v teh krajih, željo pa imam priti k vam že več let, 24 kadar pojdem na Špansko, pridem k vam. Upam vas namreč videti, potujoč skozi Rim, in da me boste spremili tja, ko se pri vas prej nekoliko poživim. 25 Sedaj pa potujem v Jeruzalem služit svetim. 26 Macedonija in Ahaja sta namreč sklenili nabrati nekak sklad za uboge onih svetih, ki so v Jeruzalemu. 27 Tako sta sklenili, in tudi dolžni sta jim: kajti če so pogani postali deležniki njih duhovnih stvari, so jim dolžni tudi v telesnih stvareh postreči. 28 Ko torej to izvršim in jim zapečatim ta sad ljubezni, odpotujem preko vas na Špansko. 29 Kadar pa pridem k vam, vem, da pridem v obilosti blagoslova Kristusovega. 30 Prosim pa vas, bratje, po Gospodu našem Jezusu Kristusu in po ljubezni Duha, da se borite z menoj vred v molitvah zame k Bogu: 31 da se rešim tistih, ki ne verujejo v Judeji, in da bode moja služba, ki me pelje v Jeruzalem, prijetna svetim; 32 da v radosti pridem k vam po volji Božji in si skupaj z vami odpočijem. 33 A Bog miru bodi z vsemi vami. Amen.